Registriran od: 28.02.03
Sporočila: 8924
Lokacija: London
S pomočjo E-podjetnikovih postov imate tule:
POSTOPEK REG. S.P.
1. POJEM SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA POSAMEZNIKA
Zakon o gospodarskih družbah opredeljuje samostojnega podjetnika posameznika (v nadaljevanju: podjetnik) kot fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Podjetnik ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje, zato na trgu nastopa kot posamezna fizična oseba. Za začetek delovanja ne potrebuje ustanovitvenega kapitala. Pri poslovanju ravna podjetnik po svojih preudarkih in odločitvah, za svoje tveganje ter v svojo korist. Za obveznosti iz poslovanja odgovarja s celotnim premoženjem, tudi z osebnim. Zakon glede odgovornosti za obveznosti namreč ne loči podjetniškega in osebnega premoženja. Podjetniki, ki naj bi opravljali obrtno dejavnost, so dolžni pridobiti na območni obrtni zbornici še obrtno dovoljenje. To pa je vezano na nekatere podrobnejše pogoje, zlasti tiste, ki so določeni v vrsti pravilnikov o minimalnih pogojih in strokovni usposobljenosti. Ugotovitveno odločbo in obrtno dovoljenje se priloži priglasitvenemu listu, ki ga je potrebno dostaviti na davčni urad.
Po opravljeni priglasitvi lahko samostojni podjetnik začne opravljati priglašeno dejavnost. Če podjetnik izpolnjuje pogoje, ki veljajo za srednje in velike družbe (52. člen Zakona o gospodarskih družbah), pa mora podati vlogo za vpis v sodni register.
Prednosti: enostaven postopek prijave in odjave statusa samostojnega podjetnika, opravljena mora biti priglasitev pri izpostavi Republiške uprave za javne prihodke; za opravljanje svoje dejavnosti ne potrebuje ustanovnega kapitala; samostojni podjetnik je lahko kdorkoli, ki izpolnjuje predpisane pogoje – oseba, je lahko upokojenec (pod določenimi pogoji), študent, zaposlen v drugi statusni obliki - torej lahko v tej dejavnosti opravlja določeno poslovno aktivnost kot dopolnilo; opravlja lahko vse dejavnosti, razen tistih, ki so z zakoni prepovedane, in v številu dejavnosti ni omejen. Slabosti: za poslovanje jamči z vsem svojim premoženjem; obdavčitev po Zakonu o dohodnini.
2. FIRMA (IME PODJETJA)
Firma podjetnika vsebuje:
označbo dejavnosti (bistveno je, da ta označba »napotuje na dejavnost«, dovoljena pa je tudi zgoščena navedba dejavnosti ali navedba le njegove najpomembnejše dejavnosti) morebitne dodatne sestavine, ki družbo podrobneje označujejo (so dopustne, potrebne pa takrat, kadar se ime in priimek podjetnika ne razlikujeta dovolj zaradi enakih imen in priimkov drugih podjetnikov ali družb) ime in priimek podjetnika ter skrajšano označbo, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.) Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in označbo s.p..
Primer: A. A. Vodovodno instalaterstvo, s.p.
3. SEDEŽ PODJETJA
Za sedež podjetja je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali pa kraj, kjer se pretežno opravljajo njeni posli.
4. DEJAVNOST
Dejavnost, s katero se bo ukvarjal samostojni podjetnik posameznik, je potrebno na priglasitvenem listu opredeliti s šifro na podlagi standardne klasifikacije dejavnosti http://www.obalnokadrovskodrustvo.si/Ul384579.htm.
5. POSTOPEK PRIDOBITVE STATUSA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA
Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko Davčni upravi Republike Slovenije priglasi začetek opravljanja dejavnosti. Če se mora samostojni podjetnik posameznik vpisati v sodni register, zanj veljajo pravila o vpisu v sodni register, hitrost postopka pa ureja sodni red.
V kolikor so za opravljanje dejavnosti, ki jo namerava opravljati, s posebnim zakonom predpisani posebni pogoji, jih mora izpolniti še pred dejanskim začetkom opravljanja dejavnosti ter tudi pridobiti ustrezno odločbo, v kolikor je le-ta izrecno predvidena.
Posebni pogoji: pogoji, ki se nanašajo na tehnične, delovno-varstvene, komunalne, sanitarno-higienske lastnosti obratov in naprav, včasih tudi pogoje o strokovni usposobljenosti podjetnika in/ali oseb, ki zanj delajo – npr. v trgovini, gostinstvu, obrti, pogoji, ki se neposredno ne nanašajo na samo dejavnost (npr. pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja za novo zgradbo, poslovni prostor,..), pogoji, za katere mora državni organ izdati odločbo o izpolnjevanju pogojev – npr. Obrtna zbornica Slovenije izda dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti. Pogoj za izdajo takega dovoljenja je dokazana strokovna usposobljenost nosilca oz. osebe, ki zanj dela ter minimalni pogoji za opravljanje obrti 93. člen obrtnega zakona.
Priglasitev je pisna – v 2 izvodih. V priglasitveni list (kupiti ga je mogoče v papirnicah –obrazec priložen) se vpišejo naslednji podatki: 1. firma podjetnika ( dejavnost, ime in priimek, sedež, pošta) 2. skrajšana firma (vsaj ime, priimek in označba s.p.) 3. ime, priimek, davčno številko in prebivališče podjetnika 4. navedba dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti, ki jo bo podjetnik opravljal 5. označba podružnice in naslov (če je potrebna) 6. ime in priimek pooblaščencev za zastopanje Priloži se:
samo v primeru, ko ima samostojni podjetnik zastopnika: overjen podpis oseb, pooblaščenih za zastopanje z navedbo prebivališča in davčne številke (obrazec OPP). V kolikor samostojni podjetnik ne bo zavarovan iz naslova opravljanja dejavnosti, mor priložiti potrdilo o zaposlitvi. Izpolniti je potrebno še:
obrazec za vpis v Vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov izjavo o zavarovanju iz naslova opravljanja dejavnosti (v primeru zavarovanja iz naslova opravljanja dejavnosti) prijavo za vpis poslovnega subjekta v poslovni register Slovenije (obrazec PRS-1). S tem samostojni podjetnik pridobi matično številko. obrazce DR03/1a do DR03/5a in DR02/4a do DR02/5a za vpis v davčni register (v primeru, ko ne razpolagate z vsemi podatki, izpolnite le točke 2, 3, 7 in 8, čez ostale točke pa potegnete črto) DDV-P2 (če postanete zavezanec za DDV ali to želite postati)
En izvod priglasitvenega lista prejme podjetnik, drug izvod pa se vloži v vpisni vložek. Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, mora odpreti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun pri banki ali hranilnici. Za odprtje računa je banki ali hranilnici potrebno predložiti potrdilo davčnega organa, da ima poravnane davčne in druge obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti. Vsak podjetnik posameznik mora imeti tudi žig. V kolikor bo podjetnik zavarovan iz naslova samostojnega podjetnika posameznika, se mora v roku 8 dni od datuma na priglasitvenem listu, zglasiti na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer mu registrirajo zavarovanje v zdravstveni knjižici. Priložiti mora fotokopijo priglasitvenega lista, obrazec M1/M2, delovno knjižico, zdravstveno kartico in žig. V primeru prenehanja zavarovanja iz naslova dejavnosti pa pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje v roku 8 dni poda odjavo iz zavarovanja in o tem obvesti davčni organ (tudi v primeru stečaja). Tujci Če je prosilec tujec, mora predhodno pridobiti osebno delovno dovoljenje, ki je vezano izključno na namen priglasitve dejavnosti podjetnika.
Takse in drugi stroški Taksa za priglasitev podjetnika pri Davčni upravi RS znaša 3.400 SIT. Takse oziroma stroški v postopkih izdaje predpisanih dovoljenj za opravljanje dejavnosti znašajo od nekaj tisoč do nekaj deset tisoč tolarjev (npr. taksa za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti pri pristojni upravni enoti: 5.950 SIT; stroški izdaje odločbe o podelitvi licenc za organiziranje oziroma prodajo turističnih potovanj: 29.000 SIT itd.).
Vrednost točke, ki je določena v tretjem odstavku 11. člena notarske tarife, znaša 110 SIT (UL št. 71 z dne 21.7.2003)
Primer izračuna registracije samostojnega podjetnika posameznika
1. Samostojni podjetnik posameznik, ki priglasi dejavnost samostojnega podjetnika posameznika pri davčnem organu
Upravni taksi prištejemo stroške overitve podpisa pri notarju (v primeru, ko ima zastopnika). 3.400 SIT + 1.380 SIT = 4.780 SIT
2. Samostojni podjetnik, ki se vpiše v sodni register (samo v primeru izpolnjevanja pogojev za srednja in mala podjetja – število zaposlenih in obseg prihodkov)
Stroški vpisa znašajo v višini 500 točk za vlogo in 1500 točk za vpis ter stroški overovitve podpisa pri notarju. 9.500 SIT + 28.500 SIT + 1.800 SIT = 39.800 SIT
6. SPREMEMBE PODATKOV
Zavezanec mora v 15 dneh po nastanku spremembe obvestiti davčni organ o vseh spremembah podatkov, ki jih zajema prijava za vpis v davčni register, davčnemu organu, pri katerem je vpisan v davčni register. 7. OBJAVA V URADNEM LISTU REPUBLIKE SLOVENIJE
V primeru, ko se samostojni podjetnik ne vpiše v sodni register, nima stroškov z objavo v Uradnem listu. Po vpisu s.p. sodni register oz. po vpisu sprememb pa sodišče po uradni dolžnosti objavi vpis oz. spremembe v Uradnem listu Republike Slovenije, za kar podjetnik prejme račun od Uradnega lista. Strošek objave je odvisen od dolžine prispevka oziroma opisa podjetnika. Trenutno znaša cena objave 7,72 SIT +20% DDV na znak. S 1.1. 2004 se pričakuje 10% porast cen.
8. OBVEZNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA
Samostojni podjetnik plačuje naslednje davke in obveznosti: davek od dohodkov iz dejavnosti prispevki za socialno varnost članarine (GZS, OZS) – Pozor pri izbiri dejavnosti!!!! DDV (če izpolnjuje pogoje – letni promet nad 5.000.000,00 sit)
9. ZASTOPANJE SAMOSTOJENGA PODJETNIKA
Zastopanje samostojnega podjetnika se ne omenja, omenja se le prokurist. Podjetnik lahko imenuje poslovodjo, ki je zadolžen za vodenje podjetja, vendar ne gre za zakonsko obliko poslovodstva, kar pomeni, da morebitni poslovodja ni že po zakonu pooblaščen za zastopanje. Podjetnik ga mora v ta namen priglasiti kot prokurista. Podjetnik nastopa v pravnem prometu sam. 10. VODENJE POSLOVNIH KNJIG
Podjetniki načeloma vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva in na način, ki je predviden za družbe, v določenih primerih pa lahko vodijo poslovne knjige tudi po sistemu enostavnega knjigovodstva. Podjetnik mora o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. Če prične poslovanje med letom, mora pismeno javiti izbrani sistem vodenja poslovnih knjig najkasneje v 8 dneh po pričetku poslovanja.
11. ZAPOSLOVANJE S stališča delovnega prava podjetnik ni delojemalec, četudi sam opravlja delo v podjetju; ravna v svojo korist in na svoj riziko, po svojem preudarku in odločitvah. V tem se loči od (edinega) družbenika v gospodarskih družbah. Podjetnik pa je lahko (in bo zelo pogosto) delodajalec.
12. PRENEHANJE POSLOVANJA
Prenehanje poslovanja podjetnik priglasi davčnemu organu, kjer je vpisan v vpisnik samostojnih podjetnikov. V primeru, da tega ne stori, ostane zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti in prispevkov za socialno varnost. Mora pa vsaj 3 mesece pred priglasitvijo prenehanja poslovanja na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal poslovati ter ob tem navesti tudi dan prenehanja poslovanja. Enaka dolžnost velja tudi za podjetnika, ki namerava podjetje prodati ali ga vložiti v družbo. Zavezanec, ki je prenehal s poslovanjem med letom, je dolžan v roku 30 dni po prenehanju vložiti napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti pri pristojnem davčnem organu (tudi v primeru stečaja).
13. OBRTNO DOVOLJENJE V kolikor bo podjetnik oz. družba opravljal obrtno ali obrti podobno dejavnost, si ora po priglasitvi oz. registraciji, a še pred začetkom opravljanja dejavnosti, pridobiti obrtno dovoljenje. Obrtne in obrti podobne dejavnosti so določene v Uredbi o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Ur.l. RS, št. 108/00 in 16/01). Vloga za pridobitev obrtnega dovoljenja se vloži pri območni obrtni zbornici (62 območnih obrtnih zbornic), na območju katere ima ali bo subjekt imel svoj sedež.
Pogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti so:
mojstrski naziv in dokazilo o izpolnjevanju predpisanih minimalnih pogojih za opravljanje dejavnosti. Pogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje obrti podobne dejavnosti so:
dokončana ustrezna poklicna šola oziroma opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za opravljanje dejavnosti ali strokovna izobrazba V., VI. ali VII. stopnje, ki daje ustrezna strokovna oziroma praktična znanja za obrt in dokazilo o izpolnjevanju predpisanih minimalnih pogojih za opravljanje dejavnosti. Minimalni pogoji se nanašajo na:
minimalne tehnične in druge pogoje, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opremo in naprave minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opremo, naprave in osebe, ki neposredno delajo v obratovalnici; minimalne pogoje glede zunanjih površin (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine). Obrtna zbornica izda odločbo o obrtnem dovoljenju in opravi vpis v obrtni register, na podlagi česar se pridobi pravica do opravljanja obrtne in obrti podobne dejavnosti. Obrtno dovoljenje je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti.
Poleg odločbe se predlagatelju izda reprezentativno obrtno dovoljenje, ki ga le-ta uporablja za izkazovanje pri poslovanju. Obrtno dovoljenje pridobijo na podlagi vloge za izdajo obrtnega dovoljenja.
K vlogi za izdajo odločbe je potrebno priložiti: overjena kopija priglasitvenega lista overjeno kopijo spričevala o šolski izobrazbi oziroma overjeno kopijo potrdila o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti, ugotovitvena odločba o izpolnjevanju predpisanih minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti (gostinstvo) originalno ali overjeno kopijo izjave o izpolnjevanju minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti licenca za opravljanje dejavnosti prevozov v cestnem prometu dokazilo o plačilu nadomestila stroškov postopka.
PODROČJE OBRTI DOLOČAJO IN UREJAJO NASLEDNJI PREDPISI:
Obrtni zakon – Ur. list RS, št. 50/1994, 36/2000, 61/2000 in 42/2002 Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru – Ur.list RS, št. 10/1995 in 56/2001 Uredba o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti – Ur.list RS, 108/2000 in 16/2001 Pravilnik o mojstrskih izpitih – Ur.list RS 4/2000 in 88/2001 Pravilnik o minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojih poslovnih prostorov, funkcionalnega zemljišča, drugih zunanjih površin, opreme, naprav in delavcev v obrtni obratovalnici – Ur.list RS, št. 17/1996 Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za opravljanje obrtnih in obrti podobnih dejavnosti – Ur. list RS, št. 14/1996 Pravilnik o opravljanju preizkusa strokovne usposobljenosti za opravljanje obrti podobne dejavnosti – Ur. list RS, št. 18/1995 Sklep o določitvi območnih obrtnih zbornic, na katerih se vodi postopek izdaje obrtnih dovoljenj – Ur. list RS, št. 24/2003
Obrazci:
Obrazec za vpis v »Vpisnik samostojnih podjetnikov posameznikov« PL (priglasitveni list) OPP (v primeru, da ima s.p. pooblaščenca za zastopanje) PRS-1 (prijava za vpis v poslovni register Slovenije) izjava o zavarovanju iz naslova opravljanja dejavnosti obrazci DR03/1a do DR03/5a in DR02/4a do DR02/5a za vpis v davčni register DDV-P2 (če postane zavezanec za DDV ali to želi postati)
Postopek odprtja s.p. ja...
Tukajle pa:
I. POSTOPEK USTANOVITVE DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO Družbo lahko ustanovi najmanj ena domača ali tuja pravna ali fizična oseba, ima pa lahko največ 50 družbenikov. Družba je ustanovljena, ko družbeniki podpišejo družbeno pogodbo (pri notarju), pravna oseba pa postane z vpisom v sodni register (sodišče).
Pred vpisom v sodni register je treba:
skleniti družbeno pogodbo v obliki notarskega zapisa, skleniti pogodbo o vodenju transakcijskega računa s poslovno banko ali hranilnico, ki ima dovoljenje Banke Slovenije, vplačati osnovni kapital družbe. Po vpisu v sodni register je treba:
izdelati žig, obvestiti Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) o dejavnostih, ki jih bo opravljala družba, plačati javno objavo ustanovitve družbe v Uradnem listu RS.
II. KAJ MORAMO VEDETI, PREDEN OBIŠČEMO NOTARJA 1. Ime družbe (firma) Pri izbiri firme družbe je potrebno upoštevati, da jo bomo morali pogosto napisati in izgovoriti (pošta in telefonski pogovori), zato naj bo kratka in lahko razumljiva. Firma mora biti v slovenskem jeziku, uporabo tujih besed določa zakon. Vsebovati mora:
označbo, ki opredeljuje dejavnost družbe (npr. trgovina, proizvodnja kovinskih izdelkov), dodatne besede, ki družbo podrobneje označujejo (najbolj pogoste so kratice, fantazijska imena ter razne skovanke iz besed živega in mrtvega jezika), označbo, da gre za družbo z omejeno odgovornostjo - d.o.o. Preden se odločimo, lahko zaprosimo registrsko sodišče za preveritev njene primernosti in različnosti od že registriranih firm drugih družb.
2. Osnovni kapital Osnovni kapital znaša najmanj 2.100.000 tolarjev. Če je družbenikov več, mora vsak vložek znašati najmanj 14.000 tolarjev. Najmanj 1/3 vložka mora biti vplačana v denarju, ostalo so lahko stvarni vložki.
3. Dejavnost Izbira vrste dejavnosti, ki jo (jih) bo opravljala družba, je prosta, vendar nekatere gospodarske posle lahko opravljajo le družbe, določene s posebnimi zakoni. Izberemo lahko več vrst dejavnosti. Dejavnosti se v sodni register vpisujejo z navedbo šifre in podrazreda standardne klasifikacije dejavnosti (npr. K/74.400 Oglaševanje), v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi Standardne klasifikacije dejavnosti.
III. SKLENITEV DRUŽBENE POGODBE Družbena pogodba mora biti sklenjena v notarski obliki.
Obvezne sestavine družbene pogodbe so:
navedba imena in prebivališča oziroma firme in sedeža vsakega družbenika, firma, sedež in dejavnost družbe, navedba zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posebej ter navedba družbenika za vsak osnovni vložek, čas delovanja družbe, če je družba ustanovljena za določen čas, morebitne obveznosti, ki jih imajo družbeniki do družbe poleg vplačila osnovnega vložka in morebitne obveznosti družbe proti družbenikom. V primeru stvarnih vložkov je potrebno v pogodbi navesti predmet vsakega stvarnega vložka, znesek osnovnega vložka, za katerega se daje stvarni vložek, in družbenika, ki je prispeval vložek. Družbena pogodba ima lahko še druge, neobvezne sestavine.
IV. SKLENITEV POGODBE Z BANKO Izbira banke, s katero bo družba poslovala, je povsem prosta odločitev, zato je priporočljivo dobro preučiti pogoje, ki jih ponujajo različne banke.
V. PREDLOG ZA VPIS V SODNI REGISTER Predlogu za vpis v družbenikov (ustanoviteljev), zastopnikov in članov nadzornega sveta je potrebno priložiti dokaz o identiteti za fizične osebe oziroma dokaz o vpisu v ustrezni register za pravne osebe.
Domače fizične osebe dokazujejo identiteto tako, da v predlogu za vpis navedejo EMŠO, domače pravne osebe pa tako, da navedejo enotno identifikacijsko številko pravne osebe.
Tuje pravne osebe dokazujejo identiteto z overjenim prevodom izpiska iz sodnega oziroma drugega uradnega registra pravnih oseb države sedeža. Tuje fizične osebe dokazujejo identiteto z overjenim prevodom potrdila o državljanstvu oziroma izpiska iz druge uradne evidence svoje države.
Oblika predloga ni predpisana (obrazci za vpis se lahko kupijo tudi v knjigarni), pomembno pa je, da predlog vsebuje vse zahtevane podatke.
V predlogu za vpis ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register je potrebno zagotoviti naslednje podatke:
firma in skrajšana firma, če je v pogodbi o ustanovitvi določeno, da posluje družba s skrajšano firmo; sedež (kraj) in poslovni naslov; pravno organizacijska oblika - družba z omejeno odgovornostjo; dejavnost, kot je opredeljena v družbeni pogodbi. V predlogu za vpis mora biti dejavnost razčlenjena po ustreznih šifrah in imenih standardne klasifikacije dejavnosti, pod katere se razvrščajo dejavnosti družbe, opredeljene z družbeno pogodbo; datum ustanovitve, ki je enak datumu sklenitve pogodbe o ustanovitvi; v zvezi z družbeniki: - enotna identifikacijska številka, - priimek in ime oziroma firma, - naslov bivanja oziroma sedež, - država bivališča oziroma sedež družbenika, - nominalna višina osnovnega vložka v tolarjih, - datum vstopa, ki je enak datumu ustanovitve; v zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje družbe: - enotna identifikacijska številka (EMŠO), - priimek in ime, - naslov bivanja, - tip zastopnika (npr. prokurist, poslovodja, direktor), - način zastopanja (posamično, skupno), - datum podelitve pooblastila; čas trajanja družbe, če je ustanovljena za določen čas; v zvezi s člani nadzornega sveta, če družbena pogodba določa, da ima družba nadzorni svet: - enotna identifikacijska številka (EMŠO), - priimek in ime, - datum izvolitve ali imenovanja; višina osnovnega kapitala. Predlogu za vpis ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo je potrebno predložiti:
odpravek notarskega zapisa družbene pogodbe, seznam družbenikov z navedbo vložkov, ki so jih prevzeli, poročilo o stvarnih vložkih in pravnih poslih, ki so bili opravljeni za njihovo pridobitev, potrdilo banke o nakazilu denarnih vložkov, z izjavo banke, da lahko družba z denarnim dobroimetjem na računu prosto razpolaga, poročilo pooblaščenega revizorja o vrednosti stvarnih vložkov, če skupna vrednost stvarnih vložkov presega vrednost 14.000.000 tolarjev, overjen podpis poslovodij in morebitnih prokuristov, listino o varščini, če družbo ustanavlja en ustanovitelj in denarni del vložka ni v celoti vplačan pred vložitvijo predloga za vpis v sodni register.
VI. OBVESTILO AJPES AJPES vodi register dejavnosti in je pristojna za to, da dejavnosti, ki jo izberemo, dodeli ustrezno šifro. Če bo družba registrirana za opravljanje več dejavnosti, je potrebno navesti, katera izmed njih bo prevladujoča, to je glavna dejavnost. Ta je med drugim pomembna za določitev kolektivne pogodbe, ki jo mora spoštovati družba.
Dokumenti, potrebni za pridobitev šifre dejavnosti so:
obrazec, ki ga prejmete s sklepom sodišča o vpisu v sodni register, sklep sodišča.
VII. OBJAVA V URADNEM LISTU Objava v Uradnem listu RS je obvezna. Podatke za objavo pošlje na naslov Uradnega lista sodišče.
Objavijo se naslednji podatki: pri katerem sodišču in pod katero številko je pravna oseba vpisana, ime, vrsta družbe, matična številka, osnovni kapital, ustanovitelji, osebe, pooblaščene za zastopanje, ter vrste dejavnosti. Stroške vpisa nosi pravna oseba.
VIII. OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI Družba pridobi pravico opravljanja gospodarske dejavnosti z vpisom v sodni register, razen če so za opravljanje posameznih dejavnosti s posebnimi predpisi določeni še posebni oz. dodatni pogoji. Pridobitev posebne upravne odločbe za opravljanje dejavnosti je tako predpisana npr. za: gostinsko dejavnost, dejavnost prirejanja iger na srečo, dejavnost proizvodnje vina in prometa z vinom. Pridobitev licence pri Gospodarski zbornici Slovenije je predpisana za opravljanje prevozniške dejavnosti družbe v cestnem prometu, za opravljanje dejavnosti organiziranja oziroma prodaje turističnih potovanj itd. Tudi v primerih, ko zakon ne določa pridobitve posebne odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, mora družba izpolniti posebne pogoje, ki so z zakonom predpisani za opravljanje te dejavnosti; izpolnjevanje pogojev za opravljanje teh dejavnosti preverjajo pristojne inšpekcijske službe v okviru opravljanja svojih rednih nalog (npr. dejavnost trgovine). Dejavnosti za katere je potrebno pridobiti posebna dovoljenja oz. licence, najdete na spletnih straneh http://www.gov.si/mg.
Nekateri pomembnejši pogoji za opravljanje dejavnosti, ki so določeni v drugih zakonih so:
Zakon o graditvi objektov določa, da mora biti za gradbeni objekt, del objekta ali gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami, napravami in opremo, ki služijo objektu oz. tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, izdano uporabno dovoljenje.
Stanovanjski zakon določa, da lahko najemnik stanovanja uporablja najeto stanovanje tudi za opravljanje dovoljene dejavnosti, in sicer pod pogoji, določenimi v zakonu in stanovanjski pogodbi. Za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti mora najemnik pridobiti pismeno soglasje lastnika stanovanja, ostalih lastnikov v več stanovanjski hiši in soglasje upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve.
Obrtni zakon določa, da je potrebno za opravljanje obrtne in obrti podobne dejavnosti pridobiti obrtno dovoljenje, ki ga izda Obrtna zbornica Slovenije. Obrtna in obrti podobna dejavnost je pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom Obrtnega zakona in je določena v listi A obrtnih dejavnosti oz. listi B obrti podobnih dejavnosti, ki ju določi Vlada RS.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu nalaga delodajalcu obveznosti: izdelava izjave o varnosti, določitev strokovnega delavca in pooblaščenega zdravnika, sprejem ukrepov požarnega varstva, prve pomoči in evakuacije, zagotavljanje zdravstvenih pregledov delavcev, izdaja navodil ter usposabljanje za varno delo, obveščanje delavcev o nevarnostih in zagotavljanje periodičnih preiskav delovnega okolja.
IX. STROKOVNA IZOBRAZBA Strokovna izobrazba je posebej predpisana samo za opravljanje določenih del v nekaterih gospodarskih dejavnostih (npr. trgovina, gostinstvo, turizem).
X. DAVKI IN DRUGE OBVEZNOSTI Družba plačuje naslednje davke in obveznosti:
davek od dobička, davek na dodano vrednost (če je dosežena z zakonom določena višina prihodkov oz. na podlagi izjave za vpis v davčni register), druge dajatve. Na podlagi določil Zakona o gospodarski zbornici Slovenije postane družba z vpisom v sodni register član Gospodarske zbornice Slovenije. Družbe, ki opravljajo dejavnost na obrtni ali obrti podoben način, se na podlagi določil Obrtnega zakona združujejo tudi v Obrtno zbornico Slovenije. Plačevanje članarine na podlagi članstva v obeh zbornicah je urejeno s posebnim dogovorom med zbornicama.
XI. ZAPOSLOVANJE Družba lahko sklepa pogodbe o delovnih razmerjih z delavci. Sklenitev delovnega razmerja je možna le na podlagi prijave delavca na javno objavljeno prosto delovno mesto, ki ga je potrebno prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje (obr. PD-1). Najkasneje v 8 dneh po zaposlitvi je potrebno delavca prijaviti (obr. M-1) v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje pri pristojni enoti ZZZS (nov Zakon o delovnih razmerjih UL RS 42/02- ki bo stopil v veljavo 1.1.2003 določa obvezo delodajalca izročiti delavcu kopijo prijave v zavarovanje. Tudi sicer bodo imeli delodajalci, ki zaposlujejo do deset delavcev, status malega delodajalca in jim bo zakon dopuščal nekatere poenostavljene postopke). Pred prvo prijavo zaposlitve je potrebno prijaviti tudi začetek poslovanja zavezanca za prispevek (obr. ER-19).
XII. IZRAČUN POTREBNIH SREDSTEV ZA USTANOVITEV D.O.O. Informativni izračun potrebnih sredstev za ustanovitev d.o.o. z osnovnim kapitalom 2.100.000 SIT in dvema ustanoviteljema
A. Osnovni kapital (SIT) 2.100.000
B. Ocena stroškov ustanovitve (SIT) 216.100 Notarski zapis o sklenitvi družbene pogodbe 90.000 Overovitev podpisa družbenikov 3.600 Vpis v sodni register (2 do 10 ustanoviteljev) 42.500 Izdelava predloga za vpis v register 24.000 Izdelava žiga 5.000 Objava v Uradnem listu RS (cca 1,5 stolpca) 51.000
Samo ena pripomba: če d.o.o. ustanavlja samo en družbenik, ni več potrebno, da je akt o ustanovitvi v obliki notarskega zapisa. Prihranek je precejšnji.
Registriran od: 12.03.02
Sporočila: 207
Lokacija: Sony Ericsson Z1010
Ali kdo ve, kako pa je z odprtjem popoldanskega s.p.?
Na netu sem že veliko zasledil o popoldanskem s.p., ko pa greš na uradne sajte (VEM, PCMG, OZS, GZS...) pa ni niti z besedo omenjen.
Nekje sem sicer prebral, da je postopek odprtja enak kot za navaden s.p., ampak, kje in kdaj pa potem poveš da gre za popoldansko zadevo, da boš za socialo plačal le mesečni pavšal ali boš zavezanec za ddv ali ne... Pogoj za popoldanca je tudi da si redno zaposlen. Tudi to je treba nekje napisat, a ne? Kje in kdaj
Uradni list 42/06 z dne 19.04.2006 začne veljati 15 dan po objavi, torej ......, razen nekatere določbe, ki so vezane na uvedbo evra, al pa nekatere ki so vezane na ministra, da pripravi obrazce, pa spremeni še podzakonske akte .....
jaz sem svoj s.p. odprla preko interneta na e-vem Državni portal za poslovne subjekte, najprej kot popoldanski s.p., kar sem povedala svoji računovodkinji, ki mi pripravi položnice za prispevke in pavšale, na dursu pa itak dobiš svojo-svojega referenta, ki ti te zadeve vnese v register, tako da se z njim vse zmeniš.
sam imam narejeno nižjo poklicno lesno solo in sredno poklicno vozniško šolo.Doma pa imamo SP (parketarstvo)in me zanima kaj moram narediti da bi se SP prepisal name
Odprtje s.p. ja ... potrdilo o poravnanih davčnih obveznostih (255sit), štampiljka (cca. 5jurjev) in to je to S tem da samo odprtje je zastonj, potrdilo & štampiljko pa potrebuješ za odprtje poslovnega računa pri izbrani banki ...
Na mesec pa plačuješ ZZ in PIZ - vseskupaj te pride cca. 6.300sit na mesec + stroški vodenja poslovnega računa pri izbrani banki (pri NLB 1.300sit, Sparkasse 1.000sit, itd.) + stroški vodenja računovodstva + knjigovodstva (lahko vodiš tudi sam, drugače te pa za manjše podjetje pride cca. 30.000sit na mesec)
Na začetku moraš oddati obrazec za akontacijo dohodnine - če nočeš na začetku leta plačati 0, samo napišeš da ne boš imel dobička, boš pa na koncu leta (ob uspešnem poslovanju) plačal dohodnino
